Splošno o ciklih tipalnega sistema

Način delovanja

 
Machine
  • Upoštevajte priročnik za stroj!
  • Proizvajalec stroja mora krmiljenje pripraviti za uporabo tipalnega sistema.
  • Podjetje HEIDENHAIN jamči za delovanje ciklov tipalnega sistema samo v povezavi s tipalnimi sistemi HEIDENHAIN.
  • Če uporabljate tipalni sistem HEIDENHAIN z vmesnikom EnDat, je programska možnost Funkcije tipalnega sistema (#17 / #1-05-1) samodejno sproščena.
  • Celoten obseg funkcij krmiljenja je na voljo izključno pri orodni osi Z.
  • Omejeno in s strani proizvajalca stroja pripravljena ter konfigurirana je možna tudi uporaba orodnih osi X in Y.

S funkcijami tipalnega sistema lahko nastavite referenčne točke na obdelovancu, izvedete meritve na obdelovancu in določite ter kompenzirate poševne položaje obdelovanca.

Če krmiljenje izvaja cikel tipalnega sistema, se 3D-tipalni sistem premika vzporedno z osjo proti obdelovancu (tudi pri aktivni osnovni rotaciji in pri zavrteni obdelovalni ravnini). Proizvajalec stroja tipalni pomik določi s strojnim parametrom.

Splošno o ciklih tipalnega sistema

Ko se tipalna glava dotakne obdelovanca,

  • 3D-tipalni sistem pošlje signal krmiljenju: koordinate otipanega položaja se shranijo;
  • se delovanje 3D-tipalnega sistema se zaustavi;
  • se v hitrem teku premakne nazaj na izhodiščni položaj za začetek delovanja tipalnega sistema.

Če se tipalna glava na nastavljeni razdalji ne pomakne v položaj za odčitavanje, krmiljenje prikaže ustrezno sporočilo o napaki (pot: DIST iz preglednice tipalnega sistema).

Delo s tipalnim zatičem v obliki črke L

Tipalna cikla 444 in 14xx poleg enostavnega tipalnega zatiča SIMPLE tudi tipalni zatič v obliki črke L L-TYPE. Tipalni zatič v obliki črke L morate pred uporabo umeriti.

Podjetje HEIDENHAIN priporoča, da tipalni zatič umerite z naslednjimi cikli:

V preglednici tipalnih sistemov morate dovoliti orientacijo s TRACK ON. Krmiljenje tipalni zatič v obliki črke L med postopkom tipanja usmeri v ustrezno smer tipanja. Če se smer tikanja sklada z orodno osjo, krmiljenje tipalni sistem usmeri na umerjeni kot.

 
Tip
  • Krmiljenje ročice tipalnega zatiča ne prikaže v simulaciji. Ročica je kotna dolžina tipalnega zatiča v obliki črke L.
  • Možnost programske opreme DCM (#40 / #5-03-1) ne nadzoruje tipalnega zatiča v obliki črke L.
  • Za doseganje največje natančnosti mora biti pomik pri umerjanju in tipanju identičen.

Preglednica tipalnih sistemov tchprobe.tp (#17 / #1-05-1)

Napotki

 
Napotek
Pozor, nevarnost kolizije!
Pri izvajanju ciklov tipalnega sistema od 400 do 499 cikli za izračun koordinat ne smejo biti aktivni. Obstaja nevarnost trka!
  1. Naslednjih ciklov ne aktivirajte pred uporabo ciklov tipalnega sistema: cikel 7 NICELNA TOCKA, cikel 8 ZRCALJENJE, cikel 10 VRTENJE, cikel 11 FAKTOR DIMENZ. in cikel 26 FAKT.DIM.OSNO SP..
  2. Predhodno ponastavite izračune koordinat.

Splošno o preglednici tipalnih sistemov

V preglednici tipalnih sistemov določite varnostno razdaljo, kako daleč od določene tipalne točke ali tipalne točke, ki jo izračuna cikel, naj krmilni sistem vnaprej pozicionira tipalni sistem. Manjšo vrednost kot vnesete, toliko natančneje je treba določiti tipalne položaje. V mnogih ciklih tipalnega sistema lahko dodatno določite varnostno razdaljo, ki dopolnjuje tisto iz preglednice tipalnih sistemov.

V preglednici tipalnih sistemov določite naslednje:

  • Tip orodja
  • Zamik sredine TS
  • Kot vretena pri umerjanju
  • Tipalni pomik
  • Hitri tek pri tipalnem ciklu
  • Najdaljša pot meritve
  • Varnostna razdalja
  • Predpozicioniranje pomika
  • Usmeritev tipalnega sistema
  • Serijska št.
  • Reakcija ob trku

Preglednica tipalnih sistemov tchprobe.tp (#17 / #1-05-1)

Cikli tipalnega sistema v načinih Ročno in El. krmilnik

Cikli tipalnega sistema za samodejno delovanje

Poleg ročnih ciklov tipalnega sistema krmiljenje nudi tudi vrsto ciklov za najrazličnejše načine uporabe med samodejnim delovanjem:

  • Samodejno določanje poševnega položaja obdelovanca
  • Samodejno določanje referenčnih točk
  • Samodejni nadzor obdelovancev
  • Posebne funkcije
  • Umerjanje tipaln. sistema
  • Samodejno merjenje kinematike
  • Samodejno merjenje orodij

Definiranje ciklov tipalnega sistema

Uporabljajte cikle tipalnega sistema od številke 400 dalje, novejše obdelovalne cikle, Q-parametre in parametre vrednosti. Parametri, katerih funkcija je enaka tistim, ki jih krmiljenje uporablja pri različnih ciklih, imajo vedno enako številko. Tako na primer Q260 vedno pomeni varno višino, Q261 vedno pomeni višino merjenja itd.

Imate več možnosti za določanje ciklov tipalnega sistema. Cikle tipalnega sistema programirate v načinu delovanja a Programiranje.

Definiranje ciklov

 
Tip

Pri različnih parametrih cikla krmiljenje prek vrstice ukrepov ali obrazca omogoča dostop do možnosti izbire.

Izvajanje ciklov tipalnega sistema

Vsi cikli tipalnega sistema so DEF-aktivni. Krmiljenje cikel izvede samodejno, če je v programskem teku prebrana definicija cikla.

Napotki

 
Napotek
Pozor, nevarnost kolizije!
Pri izvajanju ciklov tipalnega sistema od 400 do 499 cikli za izračun koordinat ne smejo biti aktivni. Obstaja nevarnost trka!
  1. Naslednjih ciklov ne aktivirajte pred uporabo ciklov tipalnega sistema: cikel 7 NICELNA TOCKA, cikel 8 ZRCALJENJE, cikel 10 VRTENJE, cikel 11 FAKTOR DIMENZ. in cikel 26 FAKT.DIM.OSNO SP..
  2. Predhodno ponastavite izračune koordinat.
 
Napotek
Pozor, nevarnost trka!
Pri izvedbi ciklov tipalnega sistema 444 in 14xx ne smejo biti aktivne naslednje transformacije koordinat: cikel 8 ZRCALJENJE, cikel 11FAKTOR DIMENZ., cikel 26 FAKT.DIM.OSNO SP. in TRANS MIRROR. Obstaja nevarnost trka.
  1. Ponastavitev preračunavanja koordinat pred priklicem cikla

Napotek v povezavi s strojnimi parametri

  • Med tipanjem se v skladu z nastavitvijo izbirnega strojnega parametra chkTiltingAxes (št. 204600) preverja, ali se postavitev rotacijskih osi sklada z vrtilnimi koti (3D-ROT). V nasprotnem primeru krmiljenje sporoči napako.

Napotki v zvezi s programiranjem in izvedbo

  • Upoštevajte, da so merilne enote v merilnem protokolu in povratnih parametrih odvisne od glavnega programa.
  • Cikli tipalnega sistema 40x do 43x na začetku cikla ponastavijo aktivno osnovno vrtenje.
  • Krmiljenje osnovno transformacijo interpretira kot osnovno vrtenje in zamik kot vrtenje mize.
  • Poševni položaj lahko kot vrtenje obdelovanca prevzamete samo, če obstaja rotacijska os mize in je njena usmerjenost navpična na koordinatni sistem obdelovanca W-CS.
  • Primerjava zamika in 3D-osnovne rotacije

Predhodni položaj

Pred vsakim postopkom tipanja krmiljenje predhodno pozicionira tipalni sistem.

Predpozicioniranje se izvede v nasprotni smeri naslednje smeri tipanja.

Razdalja med tipalno točko in predhodnim položajem je sestavljen iz naslednjih vrednosti:

  • Polmer tipalne krogle R
  • SET_UP iz peglednice tipalnih sistemov
  • Q320 VARNOSTNA RAZDALJA

Pozicionirna logika

Cikli tipalnega sistema s številko od 400 do 499 ali 1400 do 1499 tipalni sistem pozicionira v skladu z naslednjo pozicionirno logiko:

Trenutni položaj > Q260 VARNA VISINA

  1. Krmiljenje tipalni sistem s FMAX pozicionira na predhodni položaj v obdelovalni ravnini.
  2. Predhodni položaj

  3. Potem krmiljenje tipalni sistem s FMAX v orodni osi pozicionira neposredno na višino tipanja.

Trenutni položaj < Q260 VARNA VISINA

  1. Krmiljenje tipalni sistem s FMAX pozicionira na Q260 VARNA VISINA.
  2. Krmiljenje tipalni sistem s FMAX pozicionira na predhodni položaj v obdelovalni ravnini.
  3. Predhodni položaj

  4. Potem krmiljenje tipalni sistem s FMAX v orodni osi pozicionira neposredno na višino tipanja.