Osnove ciklov tipalnega sistema 0, 1 in 420 do 431

Beleženje rezultatov meritev

Za vse cikle, s katerimi je mogoče obdelovance izmeriti samodejno (izjemi sta cikla 0 in 1), lahko krmiljenje ustvari merilni protokol. V posameznem tipalnem ciklu lahko definirate, ali naj krmiljenje izvede naslednje:

  • merilni protokol shrani v datoteko
  • merilni protokol prikaže na zaslonu in prekine programski tek
  • merilnega protokola ne izdela

Če želite merilni protokol shraniti v datoteko, krmiljenje privzeto shrani podatke v ASCII-datoteko. Krmiljenje kot mesto shranjevanja izbere imenik, ki vsebuje tudi pripadajoči NC-program.

V glavi protokolne datoteke je razvidna merska enota glavnega programa.

 
Tip

Če želite merilni protokol prenesti s podatkovnim vmesnikom, uporabite HEIDENHAINOVO programsko opremo za prenos podatkov TNCremo.

Primer datoteke protokola za tipalni cikel 421:

Merilni protokol za tipalni cikel 421 – merjenje izvrtine

Datum: 30-06-2005

Čas: 6:55:04

Merilni program: TNC:\GEH35712\CHECK1.H

Vrsta merjenje (0=MM / 1=INCH): 0

Želene vrednosti:

Sredina glavne osi:

50.0000

Sredina pomožne osi:

65.0000

Premer:

12.0000

Vnaprej določene mejne vrednosti:

Največja vrednost središča glavne osi:

50.1000

Najmanjša vrednost središča glavne osi:

49.9000

Največja vrednost središča pomožne osi:

65.1000

Najmanjša vrednost središča pomožne osi:

64.9000

Največji premer vrtine:

12.0450

Najmanjši premer vrtine:

12.0000

Dejanske vrednosti:

Sredina glavne osi:

50.0810

Sredina pomožne osi:

64.9530

Premer:

12.0259

Odstopanja:

Sredina glavne osi:

0.0810

Sredina pomožne osi:

-0.0470

Premer:

0.0259

Ostali merilni rezultati: Izmerjena višina:

-5.0000

Konec merilnega protokola

Rezultati meritev v Q-parametrih

Krmiljenje shrani rezultate meritev posameznega tipalnega cikla v globalno aktivne Q-parametre od Q150 do Q160. Odstopanja od želene vrednosti so shranjena v parametrih od Q161 do Q166. Upoštevajte preglednico parametrov rezultatov, ki je prikazana pri vsakem opisu cikla.

Krmiljenje pri definiranju cikla na pomožni sliki posameznega cikla prikazuje tudi parametre rezultatov . Osvetljeni parameter rezultata pripada trenutno izbranemu parametru za vnos.

Stanje meritve

Pri nekaterih ciklih je mogoče z globalno aktivnimi Q-parametri od Q180 do Q182 priklicati stanje meritve.

Vrednost parametra

Stanje merjenja

Q180 = 1

Meritve so v mejah tolerance

Q181 = 1

Potrebna je dodatna obdelava

Q182 = 1

Izvržek

Krmiljenje postavi oznako za dodelavo ali izvržek, ko ena od merilnih vrednosti ni v mejah tolerance. Če želite ugotoviti, kateri rezultat meritve ni v mejah tolerance, si oglejte mejne vrednosti protokola meritve ali pa preverite posamezne rezultate meritve (od Q150 do Q160).

Krmiljenje pri ciklu 427 predvideva, da merite zunanje mere (čepa). Z ustrezno nastavitvijo največje in najmanjše mere skupaj s smerjo tipanja lahko stanje meritve popravite.

 
Tip

Krmiljenje postavi oznako stanja tudi, če ne vnesete tolerančnih vrednosti ali največjih oz. najmanjših mer.

Nadzor tolerance

Pri večini ciklov za nadzor obdelovanca lahko s krmiljenjem izvedete nadzor tolerance. Če želite izvajati nadzor, je treba pri definiranju cikla določiti potrebne mejne vrednosti. Če ne želite izvajati nadzora tolerance, za te parametre vnesite 0 (= prednastavljena vrednost).

Nadzor orodja

Pri nekaterih ciklih za nadzor obdelovanca lahko s krmiljenjem izvedete nadzor orodja. Krmiljenje nato nadzoruje, ali

  • je treba zaradi odstopanja od želene vrednosti (vrednosti v Q16x) popraviti polmer orodja
  • so odstopanja od želene vrednosti (vrednosti v Q16x) večja od tolerance loma orodja

Popravek orodja

Pogoji:

  • Aktivna preglednica orodij
  • Nadzor orodij v ciklu mora biti vklopljen: Q330 ni enako 0 ali vnos imena orodja. Vnos imena orodja v vrstici ukrepov prek možnosti Ime.
 
Tip
  • Podjetje HEIDENHAIN priporoča, da to funkcijo izvedete samo, če ste konturo obdelali s popravljalnim orodjem in je s tem orodjem potrebno izvesti naknadno obdelavo.
  • Če izvajate več meritev popravkov, krmiljenje posamezna izmerjena odstopanja prišteje k vrednosti, ki je shranjena v preglednici orodij.

Rezkalo

Če se v parametru Q330 sklicujete na rezkar, se ustrezne vrednosti popravijo na naslednji način:

Krmiljenje praviloma vedno popravi polmer orodja v stolpcu DR preglednice orodij, tudi če je izmerjeno odstopanje v prednastavljenih mejah tolerance.

Ali je potrebna dodatna obdelava, lahko to v NC-programu preverite s parametrom Q181 (Q181=1: potrebna je dodatna obdelava).

Stružno orodje

Veljavno samo za cikle 421, 422, 427.

Če se v parametru Q330 sklicujete na stružno orodje, se popravijo ustrezne vrednosti v stolpcu DZL oz. DXL. Krmiljenje nadzoruje tudi toleranco loma, določeno v stolpcu LBREAK.

Ali je potrebna dodatna obdelava, lahko to v NC-programu preverite s parametrom Q181 (Q181=1: potrebna je dodatna obdelava).

Popravek namenskega orodja

Če želite avtomatsko popraviti namensko orodje z imenom orodja, programirajte na naslednji način:

  • QS0 = »IME ORODJA«
  • FN 18: SYSREAD Q0 = ID990 NR10 IDX0; pod IDX je vnesena številka QS-parametra
  • Q0= Q0 +0.2; dodajte indeks številke osnovnega orodja
  • V ciklu: Q330 = Q0; uporabite številko orodja z indeksom

Nadzor loma orodja

Pogoji:

  • Aktivna preglednica orodij
  • Nadzor orodij v ciklu mora biti vklopljen (vnesite Q330 ni enako 0)
  • RBREAK mora biti večji od 0 (pri vneseni številki orodja v preglednici)
  • Podatki o orodju

Če je izmerjeno odstopanje večje od tolerance loma orodja, krmiljenje prikaže sporočilo o napaki in zaustavi programski tek. Hkrati blokira orodje v preglednici orodij (stolpec TL = L).

Referenčni sistem za rezultate meritev

Krmiljenje vse rezultate meritev shrani v parametre rezultatov in v datoteko s protokolom v aktivnem, tj. zamaknjenem ali/in obrnjenem/zavrtenem koordinatnem sistemu.