Osnove ciklov tipalnega sistema 14xx
Uporaba
Cikli tipalnega sistema vsebujejo naslednje.
- Upoštevanje aktivne strojne kinematike
- Polsamodejno tipanje
- Nadzor toleranc
- Upoštevanje umerjanja 3D
- Sočasna določitev vrtenja in položaja
Oznaka | Kratek opis |
---|---|
Nominalni položaj | Položaj iz vaše risbe, npr. položaj izvrtine |
Žel. vred. | Mera iz vaše risbe npr. premer izvrtine |
Dejanski položaj | Rezultat meritve položaja, npr. položaj izvrtine |
Dejanska mera | Rezultat meritve mere, npr. premer izvrtine |
I-CS | Koordinatni sistem vnosa |
W-CS | Koordinatni sistem obdelovanca |
Objekt | Objekti za tipanje: krog, čep, ravnina, rob |
Ocena
Rezultati meritev v Q-parametrih
Krmiljenje shrani rezultate meritev posameznega tipalnega cikla v globalno aktivne Q-parametre Q9xx. Parametre lahko nato uporabljate v NC-programu. Upoštevajte preglednico parametrov rezultatov, ki je prikazana pri vsakem opisu cikla.
Referenčna točka in orodna os
Krmiljenje postavi referenčno točko v obdelovalni ravnini glede na os tipalnega sistema, ki ste jo definirali v merilnem programu.
Aktivna os tipalnega sistema | Določanje referenčne točke v |
---|---|
Z | X in Y |
Y | Z in X |
X | Y in Z |
Napotki
- Zamiki se lahko zapišejo v osnovno pretvorbo preglednice referenčnih točk, ko se izvaja tipanje pri dosledni obdelovalni ravnini ali pri objektih z aktivno funkcijo TCPM.
- Vrtenja se lahko zapišejo v osnovno pretvorbo preglednice referenčnih točk kot osnovno vrtenje ali kot zamik osi prve osi vrtljive mize z vidika obdelovanca.
Protokol
Ugotovljeni rezultati so protokolirani v TCHPRAUTO.html ter shranjeni v Q-parametre, predvidene za cikel.
Izmerjena odstopanja predstavljajo razliko med izmerjenimi dejanskimi vrednostmi in sredino tolerance. Če toleranca ni navedena, se nanašajo na nazivno mero.
V glavi protokola je razvidna merska enota glavnega programa.
Napotki
- Tipalni položaji se nanašajo na programirane želene položaje v I-CS.
- Želeni položaj je naveden v vaši risbi.
- Pred definiranjem cikla je treba programirati priklic orodja za definicijo osi tipalnega sistema.
- Tipalni cikli 14xx podpirajo obliko tipalnega zatiča SIMPLE in L-TYPE.
- Za pridobitev optimalnih rezultatov glede natančnosti z L-TYPE priporočamo, da tipanje in umerjanje izvedete z identično hitrostjo. Upoštevajte položaj preglasitve pomika, če je ta med tipanjem aktiven.
- Če se tipalni sistem obdelovanca ne premakne natančno vodoravno ali navpično, lahko nastanejo odstopanja v rezultatih merjenja. Zaradi tega podjetje HEIDENHAIN priporoča, da tipalni sistem obdelovanca pred tipanjem umerite za 3D (#92 / #2-02-1). Tipalni cikli 14xx upoštevajo podatke 3D-umerjanja.
- Če želite poleg vrtenja uporabiti tudi izmerjeni položaj, morate izvesti tipanje, ki je čim bolj pravokotno na površino. Čim večja je napaka kota in čim večji je polmer tipalne glave, tem večja je napaka položaja. Zaradi velikega odstopanja kotnih vrednosti v izhodiščnem položaju lahko tukaj pride do ustreznih odstopanj položaja.
Polsamodejni način
Če položaji tipanja v povezavi s trenutno ničelno točko niso znani, je lahko cikel izveden v polsamodejnem načinu. Pri tem lahko pred izvedbo postopka tipanja določite začetni položaj z ročnim predpozicioniranjem.
Za ta namen morate potrebnemu želenemu položaju na začetku dodati "?". To lahko izvedete prek možnosti izbire Ime v vrstici ukrepov. Glede na objekt morate definirati tiste želene položaje, ki določajo smer vašega postopka tipanja, glejte "Primeri".
Glede na objekt morate definirati tiste želene položaje, ki določajo smer vašega postopka tipanja.
Potek cikla
Pri tem sledite naslednjemu postopku: | ||
| ||
| ||
|
- Po vsakem postopku tipanja je treba v polsamodejnem načinu izvesti ročni pomik na varno višino
Napotki za programiranje in upravljanje:
- Želeni položaji so navedeni v vaši risbi.
- Polsamodejni način se izvede samo v načinih delovanja stroja, ne v simulaciji.
- Če pri točki tipanja v vse smeri ne določite nobenih želenih položajev, krmiljenje prikaže sporočilo o napaki.
- Če za smer niste definirali želeni položaj, je po tipanju objekta izveden prevzem dejanskega želenega položaja. To pomeni, da se izmerjeni dejanski položaj naknadno prevzame kot želeni položaj. Zaradi tega za ta položaj ne pride do odstopanj in zato tudi ne do popravka položaja.
Primeri
Pomembno: Vnesite želene položaje iz vaše risbe!
V navedenih treh primerih so uporabljeni želeni položaji iz te risbe.
Usmerite prek dveh izvrtin
V tem primeru usmerite dve izvrtini. Tipanje je izvedeno po X-osi (glavna os) in Y-osi (pomožna os). Zato morate za te osi iz risbe obvezno določiti želeni položaj! Želeni položaj Z-osi (os orodja) ni obvezen, ker ne boste beležili nobene mere v tej smeri.
- QS1100 = želeni položaj 1 za glavno os je naveden, vendar položaj obdelovanca ni znan
- QS1101 = želeni položaj 1 za pomožno os je naveden, vendar položaj obdelovanca ni znan
- QS1102 = želeni položaj 1 za orodno os ni znan
- QS1103 = želeni položaj 2 za glavno os je naveden, vendar položaj obdelovanca ni znan
- QS1100 = želeni položaj 2 za pomožno os je naveden, vendar položaj obdelovanca ni znan
- QS1105 = želeni položaj 2 za orodno os ni znan
11 TCH PROBE 1411 TIPANJE DVEH KROGOV ~ | ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
|
Usmeritev prek roba
V tem primeru usmerite rob. Tipanje je izvedeno po Y-osi (pomožna os). Zato morate za to os iz risbe obvezno določiti želeni položaj! Želeni položaji X-osi (glavna os) in Z-osi (os orodja) niso obvezni, ker ne boste beležili nobene mere v tej smeri.
- QS1100 = želeni položaj 1 za glavno os ni znan
- QS1101 = želeni položaj 1 za pomožno os je naveden, vendar položaj obdelovanca ni znan
- QS1102 = želeni položaj 1 za orodno os ni znan
- QS1103 = želeni položaj 2 za glavno os ni znan
- QS1100 = želeni položaj 2 za pomožno os je naveden, vendar položaj obdelovanca ni znan
- QS1105 = želeni položaj 2 za orodno os ni znan
11 TCH PROBE 1410 ROB TIPANJA ~ | ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
|
Usmeritev prek ravnine
V tem primeru usmerite nivo. Tukaj morate iz risbe obvezno določiti vse tri želene položaje. Za izračun kota je namreč pomembno, da se za vsako tipanje upoštevajo vse tri osi.
- QS1100 = želeni položaj 1 za glavno os je naveden, vendar položaj obdelovanca ni znan
- QS1101 = želeni položaj 1 za pomožno os je naveden, vendar položaj obdelovanca ni znan
- QS1102 = želeni položaj 1 za orodno os je naveden, vendar položaj obdelovanca ni znan
- QS1103 = želeni položaj 2 za glavno os je naveden, vendar položaj obdelovanca ni znan
- QS1100 = želeni položaj 2 za pomožno os je naveden, vendar položaj obdelovanca ni znan
- QS1105 = želeni položaj 2 za orodno os je naveden, vendar položaj obdelovanca ni znan
- QS1106 = želeni položaj 3 za glavno os je naveden, vendar položaj obdelovanca ni znan
- QS1107 = želeni položaj 3 za pomožno os je naveden, vendar položaj obdelovanca ni znan
- QS1108 = želeni položaj 3 za orodno os je naveden, vendar položaj obdelovanca ni znan
11 TCH PROBE 1420 RAVEN TIPANJA ~ | ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
|
Ocena toleranc
S pomočjo ciklov 14xx lahko preverite tudi tolerančna območja. Pri tem se lahko preverita položaj in velikost objekta.
Določite lahko naslednje tolerance:
Toleranca | Primer |
---|---|
DIN EN ISO 286-2 | 10H7 |
DIN ISO 2768-1 | 10m |
Želene mere z navedbo tolerance | 10+0,01-0,015 |
Želene mere lahko vnesete z naslednjimi navedbami tolerance:
Kombinacija | Primer | Mera obdelave |
---|---|---|
x+-y | 10+-0,5 | 10,0 |
x-+y | 10-+0,5 | 10,0 |
x-y+z | 10-0,1+0,5 | 10,2 |
x+y-z | 10+0,1-0,5 | 9,8 |
x+y+z | 10+0,1+0,5 | 10,3 |
x-y-z | 10-0,1-0,5 | 9,7 |
x+y | 10+0,5 | 10:25:00 |
x-y | 10-0,5 | 9,75 |
Če programirate vnos s toleranco, krmiljenje nadzoruje tolerančno območje. Krmiljenje stanja Dobro/dodatna obdelava ali odpad zapiše v povratni parameter Q183. Če je programiran popravek referenčne točke, krmiljenje po postopku tipanja popravi aktivno referenčno točko
Naslednji parametri cikla omogočajo vnose s tolerancami:
- Upoštevajte Q1100 1. TOCKA GLAVNE OSI
- Upoštevajte Q1101 1. TOCKA POMOZNE OSI
- Upoštevajte Q1102 1. TOCKA ORODNE OSI
- Upoštevajte Q1103 2. TOCKA GLAVNE OSI
- Upoštevajte Q1104 2. TOCKA POMOZNE OSI
- Upoštevajte Q1105 2. TOCKA ORODNE OSI
- Upoštevajte Q1106 3. TOCKA GLAVNE OSI
- Upoštevajte Q1107 3. TOCKA POMOZNE OSI
- Upoštevajte Q1108 3. TOCKA ORODNE OSI
- Q1116 PREMER 1
- Q1117 PREMER 2
Pri programiranju sledite naslednjemu postopku:
- Zagon definicije cikla
- Aktivacija možnosti izbire imena v vrstici ukrepov
- Programiranje želenega položaja/mere vklj. s toleranco
- V ciklu je shranjeno npr. QS1116="+8-2-1".
- Če tolerance ne programirate v skladu s predpisi DIN ali če želeno mero z navedbo tolerance programirate napačno, npr. presledek, krmiljenje prekine obdelavo s sporočilom o napaki.
- Upoštevajte velike in male črke pri vnosu toleranc DIN EN ISO in DIN ISO. Ne smejo vsebovati presledkov.
Potek cikla
Če se dejanski položaj nahaja izven tolerance, je vedenje krmiljenja naslednje:
- Q309=0: krmiljenje ne izvede prekinitve.
- Q309=1: krmiljenje program s sporočilom prekine pri odpadu in dodatni obdelavi.
- Q309=2: krmiljenje program s sporočilom prekine pri odpadu.
Če je Q309 = 1 ali 2, sledite naslednjemu postopku: | ||
| ||
|
Upoštevajte, da cikli tipalnega sistema vrnejo odstopanja glede na sredino tolerance v Q98x in Q99x. Če sta definirani možnosti Q1120 in Q1121, so vrednosti skladne z velikostmi, ki se uporabljajo za popravek. Če samodejna ocena ni aktivna, krmiljenje shrani vrednosti glede na sredino tolerance v predvidenem parametru Q in te vrednosti lahko še naprej urejate.
Primer
- QS1116 = premer 1 z navedbo tolerance
- QS1117 = premer 2 z navedbo tolerance
11 TCH PROBE 1411TIPANJE DVEH KROGOV ~ | ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
|
Prenos dejanskega položaja
Pravi položaj lahko določite že vnaprej in ga v ciklu tipalnega sistema definirate kot dejanski položaj. Za objekt se preneseta želeni položaj in dejanski položaj. Cikel na podlagi razlike izračuna popravke in uporabi nadzor tolerance.
Pri programiranju sledite naslednjemu postopku:
- Definiranje cikla
- Aktivacija možnosti izbire imena v vrstici ukrepov
- Programiranje želenega položaja z možnim nadzorom tolerance
- Programiranje "@"
- Programiranje dejanskega položaja
- V ciklu je shranjeno npr. QS1100="10+0,02@10.0123".
Napotki za programiranje in upravljanje:
- Če uporabite @, tipanje ne bo izvedeno. Krmiljenje izračuna samo dejanske in želene položaje.
- Dejanski položaj morate določiti za vse tri osi (glavno, pomožno in orodno). Če dejanski položaj določite samo za eno os, krmiljenje prikaže sporočilo o napaki.
- Dejanske položaje je mogoče določiti s Q1900–Q1999.
Primer
S to možnostjo lahko naredite naslednje:
- Določite krožni vzorec iz različnih objektov
- Zobnik poravnajte nad sredino zobnika in položajem zoba
Želeni položaji so tukaj določeni z nadzorom tolerance in dejanskim položajem.
5 TCH PROBE 1410 ROB TIPANJA ~ | ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
| ||
|