Osnove ciklov tipalnega sistema 0, 1 in 420 do 431
Beleženje rezultatov meritev
Za vse cikle, s katerimi je mogoče obdelovance izmeriti samodejno (izjemi sta cikla 0 in 1), lahko krmiljenje ustvari merilni protokol. V posameznem tipalnem ciklu lahko definirate, ali naj krmiljenje izvede naslednje:
- merilni protokol shrani v datoteko
- merilni protokol prikaže na zaslonu in prekine programski tek
- merilnega protokola ne izdela
Če želite merilni protokol shraniti v datoteko, krmiljenje privzeto shrani podatke v ASCII-datoteko. Krmiljenje kot mesto shranjevanja izbere imenik, ki vsebuje tudi pripadajoči NC-program.
V glavi protokolne datoteke je razvidna merska enota glavnega programa.
Če želite merilni protokol prenesti s podatkovnim vmesnikom, uporabite HEIDENHAINOVO programsko opremo za prenos podatkov TNCremo.
Primer datoteke protokola za tipalni cikel 421:
Merilni protokol za tipalni cikel 421 – merjenje izvrtine | |
Datum: 30-06-2005 | |
Čas: 6:55:04 | |
Merilni program: TNC:\GEH35712\CHECK1.H | |
Vrsta merjenje (0=MM / 1=INCH): 0 | |
Želene vrednosti: | |
Sredina glavne osi: | 50.0000 |
Sredina pomožne osi: | 65.0000 |
Premer: | 12.0000 |
Vnaprej določene mejne vrednosti: | |
Največja vrednost središča glavne osi: | 50.1000 |
Najmanjša vrednost središča glavne osi: | 49.9000 |
Največja vrednost središča pomožne osi: | 65.1000 |
Najmanjša vrednost središča pomožne osi: | 64.9000 |
Največji premer vrtine: | 12.0450 |
Najmanjši premer vrtine: | 12.0000 |
Dejanske vrednosti: | |
Sredina glavne osi: | 50.0810 |
Sredina pomožne osi: | 64.9530 |
Premer: | 12.0259 |
Odstopanja: | |
Sredina glavne osi: | 0.0810 |
Sredina pomožne osi: | -0.0470 |
Premer: | 0.0259 |
Ostali merilni rezultati: Izmerjena višina: | -5.0000 |
Konec merilnega protokola |
Rezultati meritev v Q-parametrih
Krmiljenje shrani rezultate meritev posameznega tipalnega cikla v globalno aktivne Q-parametre od Q150 do Q160. Odstopanja od želene vrednosti so shranjena v parametrih od Q161 do Q166. Upoštevajte preglednico parametrov rezultatov, ki je prikazana pri vsakem opisu cikla.
Krmiljenje pri definiranju cikla na pomožni sliki posameznega cikla prikazuje tudi parametre rezultatov . Osvetljeni parameter rezultata pripada trenutno izbranemu parametru za vnos.
Stanje meritve
Pri nekaterih ciklih je mogoče z globalno aktivnimi Q-parametri od Q180 do Q182 priklicati stanje meritve.
Vrednost parametra | Stanje merjenja |
---|---|
Q180 = 1 | Meritve so v mejah tolerance |
Q181 = 1 | Potrebna je dodatna obdelava |
Q182 = 1 | Izvržek |
Krmiljenje postavi oznako za dodelavo ali izvržek, ko ena od merilnih vrednosti ni v mejah tolerance. Če želite ugotoviti, kateri rezultat meritve ni v mejah tolerance, si oglejte mejne vrednosti protokola meritve ali pa preverite posamezne rezultate meritve (od Q150 do Q160).
Krmiljenje pri ciklu 427 predvideva, da merite zunanje mere (čepa). Z ustrezno nastavitvijo največje in najmanjše mere skupaj s smerjo tipanja lahko stanje meritve popravite.
Krmiljenje postavi oznako stanja tudi, če ne vnesete tolerančnih vrednosti ali največjih oz. najmanjših mer.
Nadzor tolerance
Pri večini ciklov za nadzor obdelovanca lahko s krmiljenjem izvedete nadzor tolerance. Če želite izvajati nadzor, je treba pri definiranju cikla določiti potrebne mejne vrednosti. Če ne želite izvajati nadzora tolerance, za te parametre vnesite 0 (= prednastavljena vrednost).
Nadzor orodja
Pri nekaterih ciklih za nadzor obdelovanca lahko s krmiljenjem izvedete nadzor orodja. Krmiljenje nato nadzoruje, ali
- je treba zaradi odstopanja od želene vrednosti (vrednosti v Q16x) popraviti polmer orodja
- so odstopanja od želene vrednosti (vrednosti v Q16x) večja od tolerance loma orodja
Popravek orodja
Pogoji:
- Aktivna preglednica orodij
- Nadzor orodij v ciklu mora biti vklopljen: Q330 ni enako 0 ali vnos imena orodja. Vnos imena orodja v vrstici ukrepov prek možnosti Ime.
- Podjetje HEIDENHAIN priporoča, da to funkcijo izvedete samo, če ste konturo obdelali s popravljalnim orodjem in je s tem orodjem potrebno izvesti naknadno obdelavo.
- Če izvajate več meritev popravkov, krmiljenje posamezna izmerjena odstopanja prišteje k vrednosti, ki je shranjena v preglednici orodij.
Rezkalo
Če se v parametru Q330 sklicujete na rezkar, se ustrezne vrednosti popravijo na naslednji način:
Krmiljenje praviloma vedno popravi polmer orodja v stolpcu DR preglednice orodij, tudi če je izmerjeno odstopanje v prednastavljenih mejah tolerance.
Ali je potrebna dodatna obdelava, lahko to v NC-programu preverite s parametrom Q181 (Q181=1: potrebna je dodatna obdelava).
Stružno orodje
Veljavno samo za cikle 421, 422, 427.
Če se v parametru Q330 sklicujete na stružno orodje, se popravijo ustrezne vrednosti v stolpcu DZL oz. DXL. Krmiljenje nadzoruje tudi toleranco loma, določeno v stolpcu LBREAK.
Ali je potrebna dodatna obdelava, lahko to v NC-programu preverite s parametrom Q181 (Q181=1: potrebna je dodatna obdelava).
Popravek namenskega orodja
Če želite avtomatsko popraviti namensko orodje z imenom orodja, programirajte na naslednji način:
- QS0 = »IME ORODJA«
- FN 18: SYSREAD Q0 = ID990 NR10 IDX0; pod IDX je vnesena številka QS-parametra
- Q0= Q0 +0.2; dodajte indeks številke osnovnega orodja
- V ciklu: Q330 = Q0; uporabite številko orodja z indeksom
Nadzor loma orodja
Pogoji:
- Aktivna preglednica orodij
- Nadzor orodij v ciklu mora biti vklopljen (vnesite Q330 ni enako 0)
- RBREAK mora biti večji od 0 (pri vneseni številki orodja v preglednici)
Če je izmerjeno odstopanje večje od tolerance loma orodja, krmiljenje prikaže sporočilo o napaki in zaustavi programski tek. Hkrati blokira orodje v preglednici orodij (stolpec TL = L).
Referenčni sistem za rezultate meritev
Krmiljenje vse rezultate meritev shrani v parametre rezultatov in v datoteko s protokolom v aktivnem, tj. zamaknjenem ali/in obrnjenem/zavrtenem koordinatnem sistemu.