Cikel 444 TIPANJE 3D

Programiranje ISO

G444

Uporaba

 
Machine

Upoštevajte priročnik za stroj!

To funkcijo mora omogočiti in prilagoditi proizvajalec stroja.

Cikel 444 preveri posamezno točko na površini sestavnega dela. Ta cikel se uporablja npr. za meritve površin prostovoljnih oblik pri sestavnih delih oblik. Uporabi se lahko, če leži točka na površini sestavnega dela višje ali nižje glede na želeno koordinato. Nato lahko uporabnik izvede nadaljnje delovne korake, kot npr. dodelava.

Cikel 444 tipa poljubno točko v prostoru in posreduje odstopanje od želene koordinate. Pri tem se upošteva normalni vektor, ki ga določajo parametri Q581, Q582 in Q583. Normalni vektor stoji pravokotno na (namišljeno) ravnino, v kateri leži želena koordinata. Normalni vektor kaže stran od površine in ne določa tipalne poti. Normalni vektor je smiselno posredovati s pomočjo sistema CAD ali CAM. Tolerančno območje QS400 določa dopustno odstopanje med dejansko in želeno koordinato vzdolž normalnega vektorja. Tako se lahko npr. določi, da se po posredovani podmeri program zaustavi. Krmiljenje dodatno izda protokol in odstopanja se shranijo v spodaj navedenih Q-parametrih.

Potek cikla

  1. Tipalni sistem se premakne iz trenutnega položaja na točko normalnega vektorja, ki je od želene koordinate oddaljena za naslednjo vrednost: razdalja = polmer tipalne glave + vrednost SET_UP iz preglednice tchprobe.tp (TNC:\table\tchprobe.tp) + Q320. Predpozicioniranje upošteva varno višino.
  2. Izvajanje ciklov tipalnega sistema

  3. Nato tipalni sistem premakne želeno koordinato. Tipalno pot določa DIST (Ne normalni vektor! Normalni vektor se uporablja samo za pravilen izračun koordinat.)
  4. Ko krmiljenje zazna položaj, se tipalni sistem premakne nazaj in zaustavi. Ugotovljene koordinate kontaktne točke krmiljenje shrani v Q-parametre.
  5. Krmiljenje nato premakne tipalni sistem nazaj v smeri tipanja za vrednost, ki ste jo definirali v parametru MB.

Parametri rezultata

Krmiljenje shrani rezultate tipalnega postopka v naslednjih parametrih:

Številka
Q-parametra

Pomen

Q151

Izmerjen položaj glavne osi

Q152

Izmerjen položaj pomožne osi

Q153

Izmerjen položaj orodne osi

Q161

Izmerjeno odstopanje glavne osi

Q162

Izmerjeno odstopanje pomožne osi

Q163

Izmerjeno odstopanje orodne osi

Q164

  • Izmerjeno 3D-odstopanje
  • Manjše od 0: podmera
  • Večje od 0: nadmera

Q183

  • Stanje obdelovanca:
  • −1 = ni definirano
  • 0 = dobro
  • 1 = dodatna obdelava
  • 2 = odpad

Funkcija beleženja

Po končanem postopku krmiljenje ustvari protokol v obliki zapisa .html. V protkolu so protokolirani rezultati glavne, pomožne in orodne osi ter 3D-odstopanja. Krmiljenje shrani protokol v isto mapo, kjer je tudi datoteka .h (dokler ni konfigurirana pot za FN16).

  • Protokol poda naslednje vsebine glavne, pomožne in orodne osi:
  • Dejanska smer tipanja (kot vektor v sistemu za vnos). Vrednost vektorja pri tem ustreza konfigurirani tipalni poti.
  • Definirane želene koordinate
  • (Če se določi toleranca QS400) Izdaja zgornje in spodnje izmere kot tudi posredovano odstopanje vzdolž normalnega vektorja.
  • Zaznane dejanske koordinate
  • Barvna predstavitev vrednosti (zelena za "dobro", oranžna za "dodelavo", rdeče za "izvržek"

Napotki

  • Ta cikel lahko izvedete izključno v načinu obdelovanja FUNKCIJE PROGRAMA REZKANJE.
  • Za pridobitev natančnih rezultatov glede na uporabljen tipalni sistem morate pred izvedbo cikla 444 izvesti umerjanje 3D. Za umerjanje 3D je potrebna možnost št. 92 3D-ToolComp.
  • Cikel 444 ustvari merilni protokol v obliki html.
  • Izdano je sporočilo o napaki, če je pred izvedbo cikla 444 aktiven cikel 8 ZRCALJENJE, cikel 11 FAKTOR DIMENZ. ali cikel 26 FAKT.DIM.OSNO SP..
  • Pri določanju referenčnih točk se upošteva aktivna funkcija TCPM. Tipanje položajev z aktivno funkcijo TCPM je mogoče tudi pri neskladnem stanju možnosti obračanje ovdelov. ravni.
  • Če je stroj opremljen s krmiljenim vretenom, je treba usmeritev pod kotom aktivirati v preglednici tipalnega sistema (stolpec TRACK). Praviloma se tako poveča natančnost pri merjenju s 3D-tipalnim sistemom.
  • Cikel 444 poveže vse koordinate na sistem za vnos.
  • Krmiljenje opiše povratni parameter z izmerjenimi vrednostmi.
  • Uporaba

  • S Q-parametrom Q183 se določi stanje obdelovanca dobro/dodelava/izvržek ne glede na parameter Q309.
  • Uporaba

Napotek v povezavi s strojnimi parametri

  • Med tipanjem se v skladu z nastavitvijo izbirnega strojnega parametra chkTiltingAxes (št. 204600) preverja, ali se postavitev rotacijskih osi sklada z vrtilnimi koti (3D-ROT). V nasprotnem primeru krmiljenje sporoči napako.

Parameter cikla

Pomožna slika

Parameter

Q263 1. merilna točka v 1. osi?

Koordinata prve tipalne točke v glavni osi obdelovalne ravnine. Vrednost deluje absolutno.

Vnos: -99999.9999...+99999.9999

Q264 1. merilna točka v 2. osi?

Koordinata prve tipalne točke v stranski osi obdelovalne ravnine. Vrednost deluje absolutno.

Vnos: -99999.9999...+99999.9999

Q294 1. meril. točka 3. os?

Koordinata prve tipalne točke na osi tipalnega sistema. Vrednost deluje absolutno.

Vnos: -99999.9999...+99999.9999

Q581 Glavna os normalne ploskve?

Tukaj vnesete normalo na ploskev v smeri glavne osi. Izpis normale na površino ena točka se praviloma določi s sistemom CAD/CAM.

Vnos: -10...+10

Q582 Pomožna os normalne ploskve?

Tukaj vnesete normalo na ploskev v smeri pomožne osi. Izpis normale na površino ena točka se praviloma določi s sistemom CAD/CAM.

Vnos: -10...+10

Q583 Orodna os normalne ploskve?

Tukaj vnesete normalo na ploskev v smeri usmeritve orodja. Izpis normale na površino ena točka se praviloma določi s sistemom CAD/CAM.

Vnos: -10...+10

Q320 Varnostna razdalja?

Dodatna razdalja med tipalno točko in glavo tipalnega sistema. Q320 dopolnjuje stolpec SET_UP preglednice tipalnih sistemov. Vrednost deluje inkrementalno.

Vnos: 0...99999.9999 ali PREDEF

Q260 Varna visina

Koordinata v orodni osi, v kateri ne more priti do nobenega trka med tipalnim sistemom in obdelovalnim kosom (vpenjalnim sredstvom). Vrednost deluje absolutno.

Vnos: -99999.9999...+99999.9999 ali PREDEF

QS400 Navedba tolerance?

Tukaj vnesete tolerančno območje, ki jo nadzoruje cikel. Toleranca določa dopustno odstopanje vzdolž normalne ploskve. To odstopanje se ugotovi med želeno koordinato in dejansko koordinato sestavnega dela. (Normala na ploskev je določena z Q581Q583, želena koordinata je določena z Q263, Q264, Q294) Tolerančna vrednost je razdeljena glede na normalni vektor skladno z osmi, glejte primere.

  • Primeri
  • QS400 ="0,4-0,1" pomeni: zgornja izmera = želena koordinata +0,4, spodnja izmera = želena koordinata -0,1. Cikel ima naslednje tolerančno območje: "želena koordinata +0,4" do "želena koordinata -0,1"
  • QS400 ="0,4" pomeni: zgornja toleranca: želena koordinata +0,4, spodnja toleranca = želena koordinata. Cikel ima naslednje tolerančno območje: "želena koordinata +0,4" do "želena koordinata".
  • QS400 ="-0,1" pomeni: zgornja toleranca: želena koordinata, spodnja toleranca = želena koordinata -0,1. Cikel ima naslednje tolerančno območje: "želena koordinata" do "želena koordinata -0,1".
  • QS400 =" " pomeni: brez preučevanja tolerance.
  • QS400 ="0" pomeni: brez preučevanja tolerance.
  • QS400 ="0,1+0,1" pomeni: brez preučevanja tolerance.

Vnos: najv. 255 znakov

Q309 Reakcija pri toleran. napaki?

Določanje, ali naj krmiljenje pri ugotovljenem odstopanju prekine programski tek in prikaže sporočilo:

0: brez prekinitve programskega teka pri prekoračitvi tolerance, brez prikaza sporočila

1: prekinitev programskega teka pri prekoračitvi tolerance, prikaz sporočila

2: če se ugotovljena dejanska koordinata vzdolž vektorja normalne na ploskev nahaja pod želeno koordinato, krmiljenje prikaže sporočilo in prekine NC-program. Ne pride do napačne reakcije, če je ugotovljena dejanska koordinata nad želeno koordinato

Vnos: 0, 1, 2

V uporabniškem priročniku vsebovani NC-programi so predlogi rešitev. Preden na stroju uporabite NC-programe ali posamezne NC-nize, jih morate prilagoditi.

  • Prilagodite naslednje vsebine:
  • Orodja
  • Podatki o rezanju
  • Pomiki
  • Varna višina ali varni položaji
  • Položaji, značilni za stroje, npr. z M91
  • Poti priklicev programov

Nekateri NC-programi so odvisni od kinematike stroja. Te NC-programe pred prvim testnim delovanjem prilagodite vaši kinematiki stroja.

NC-programe dodatno testiranje s pomočjo simulacije dejanskega programskega teka.

 
Tip

S pomočjo programskega testa ugotovite, ali lahko NC-programe uporabljate z razpoložljivimi možnostmi programske opreme, aktivno kinematiko stroja in trenutno konfiguracijo stroja.

Primer

11 TCH PROBE 444 TIPANJE 3D ~

Q263=+0

;1. TOCKA 1. OS ~

Q264=+0

;1. TOCKA 2. OS ~

Q294=+0

;1. TOCKA 3. OSI ~

Q581=+1

;NORMALNA GLAVNA OS ~

Q582=+0

;NORMALNA POMOZNA OS ~

Q583=+0

;NORMALNA ORODNA OS ~

Q320=+0

;Varnostni razmak ~

Q260=+100

;VARNA VISINA ~

QS400="1-1"

;TOLERANCA ~

Q309=+0

;REAKCIJA PRI NAPAKI